Stru`ani ne mo`at bez svojata ~ar{ija, bez svojot Crn Drim, no ne mo`at ni bez spomenite od vremiwata za ve~nata sintagma {to ja nosat vo du{ata - kako Struga nema druga

      Porano be{e lesno i ednostavno: izlezi vo ~ar{ijata, i vidi ja Struga. Du}an~e do du}an~e, so drveni }epenci,vo koi majstorite ja vgradija seta svoja du{a i znaewe, seta svoja ~esnosti iskrenost. Po~ni od kade saka{ - od furnaxiite, na primer, prodavaa sarajlii so nekoj poseben miris, so dve dovolno da se zasiti{. Go kriea zanaetot, eden od drug, se natprevaruvaa - koj povkusni sarajlii }e napravi!

      Se se}avam: Bevme deca, zastanuvavme pred furnata i vo nas go vdi{uvavme mirisot na majata, na testoto. Ah,toj miris, kako seu{te da mi ja polni du{ata!? Sarajlijata ja delevme na nekolku par~iwa, nie decata, i zadovolni bevme.

      Im polnevme voda so bakarnite xumovi i stomni na pobogatite, od Crn Drim, rano nautro. Ni davaa bak{i{ - eden dinar, kolku za dve sarajlii. Ili za lokum so orevi, kaj Jone Tiqa,na{iot drugar, koj mu pomaga{e na tatko mu Risto. Eden lokum, i kolku bevme sre}ni!? Ili za nekolku beli murenki, od golemata murenka na Velika. Se sokrivavme zad ku}ata, i kri{um, }e skinevme nekolku murenki, i - brzo na u~ili{te.

Ne pla{ete se, de~iwa, }e vikne{e taa od ~ardakot. Dojdite, soberete kolku sakate... Eh, taa tetka Velika Kitanovska. Nikoga{ ne bevme gladni.

      Se se}ava{? Da, da, se se}avam... Da prodol`ime so se}avawata. Vo toa vreme be{e vistinsko ~udo da jade{ par~e torta, ili druga slatka! Go pomnite ~i~ko Boris Jov~e, krupen, debel slatkar, vo ona malo soka~e? Ima{e slatkarnica vo ~ar{ijata i koga }e donese{e novi slatki, nie zastanuvavme pred du}anot i na site ni dava{e. Nekoj od nas, potoa, }e gi zeme{e stomnite i mu nose{e studena voda od Crn Drim.

      Prodol`uvame ponatamu. Go pomnite Lambe Z. Tiloski, sve{tar! Od nego kupuvame sve}i za site sve~enosti i praznici, odevme vo crkvata Sveti \or|i, za Veligden. Tie {to mu pomagaa vo negovata rabotilnica, dobivaa mali ko{ni~iwa od sve}i.

      A Dimitri Korkut? Kuvenxija, majstor na zanaetot, znae{e na srebroto i na zlatoto du{a da im dade. So nego zanaetot go iz~uva{e i negoviot najstar sin Viktor, koj i denes seu{te go raboti, vo maloto du}an~e, vo ~ar{ijata.

      Do nego be{e Dimitri Kalajxi, konduraxija, tivok, miren ~ovek, no so golema darba na zanaetot. Kaj nego doa|aa od mnogu krai{ta, izrabotuva{e i ma{ki i `enski ~evli, po najnova moda. Tuka be{e i ]iro Mando, do skoro krpe{e ~evli.

      A berberite? Se se}ava Ja}im Torto, Naume Kalajxi, Naum Balko, Iqo Bitolko... Ja}im Torto so Naume Kalajxi vo bebernicata pokraj rekata, rabotea zaedno. Ja}im be{e meraklija na sostanoci, na konferencii, toj be{e dolgogodi{en pretsedatel na stru{kite zanaet~ii, i postojano be{e nadvor. Svire{e na prim, razni valceri, {ansoni, stari makedonski pesni a Naume Kalajxi, br~i i mol~i. Ja}im saka{e i da ja kritikuva vlasta, toa {to ne ~ini, go ka`uva{e, gi posetuva{e rakovoditelite, razgovara{e so novinarite. Ne spe~ali pari, ostana siromav, no bogat vodu{ata.

      Naume Kalajxi otide potoa vo drug du}an, so nego rabote{e negoviot vnuk Tanas. Negovata berbernica be{e mal univerzitet - od nauka do sport. Tuka se kale{e stru{kiot zanaet~ija, se oformuva{e stru`anecot, dobiva{e soznanija za se i se{to. Sega Naume e penzioner, berbernicata e kafeterija.

      Dimitri Kumbar so soprugata Vera, go vezea makedonskiot vez, identitetot makedonski - nosii, xamadani, eleci, bluzi, skutnici, so igla i konec gi {koluvaa dvata sina - Razme i Qup~o.

      Se se}avam na grn~arite: Golabovci, Milevci, vo maloto soka~e, vo izgoreni ku}i kaj Miladinovci ja su{ea glinata vo toa malo soka~e, a sonce skr`avo, mal zrak }e blesne od pokrivite. Nie decata gi gledavme kako ja gme~at glinata, ja tol~at, ja udiraat so drveni piralki. Gi ~uvavme proizvodite od sonceto da se ispe~at, od stra~kite i gavranite, od vrapcite i gulabite. Tie ni podaruvaa mali bardiwa so svir~e, po celden, potoa, niz soka~iwata, svirevme, svirevme... Vlade Mileski znae{e mnogu prikazni, ~udo edno, }e ne sobere{e vo dvorot i, taka zaspivavme!

      A do nego, kalajxijata Pasko Tarabak, udira so ~ekanot po bakarot, vrti so nozete na tepsijata, i raduvaj mu se na `ivotot: utre e sabota, }e dojdat selanite, }e kupat ne{to, ima ~etiri deca. Eh, Pasko, golem lutko na karti, ne priznava{e poraz, }e ja rasipe{e igrata, gi frla{e kartite.

      Vo Izgoreni ku}i vo zima, nie decata izgradivme golemo lizgali{te. Ima{e edna udolnica, no}e frlavme voda koja zamrznuva{e i cela Struga be{e tuka. Ima{e samo dve-tri sanki od pobogatite, a ostanatite sami si napravija - od {tici. Denes na ova mesto e izgraden Spomen Domot na bra}ata Miladinovci.

      I taka, {to da vi ka`am za toa vreme, se be{e tolku ubavo i interesno! Ah, {to ubav `ivot te~e{e...! Odevme na zamrznatata reki~ka Klimetica kaj crkvi~eto Sveti Nikola, kr{evme mraz, crpevme pla{ici, pisi, klenovi...

      Reki~kata denes ja nema, pretvorena e vo ulica. Barem Klimetica da ja krstea! Da se spomnuva ova na{e biblisko ime, Sveti Kliment da se spomnuva, vo ovie prostori {to isprati svetlina koja ve~no }e sveti.