Asen Kavaev e roden vo 1895 godina vo selo Alvanovo, okolija Trgovi{ka (Bugarija). Tamu tatko mu Hristo Kavaev, poradi u~estvo vo Kresnenskoto vostanie, prebegnuva kako emigrant, zaedno so edna pogolema grupa u~enici od Solunskata gimnazija {to zela aktivno u~estvo vo vostanieto. Kavaev }e se opredeli za poezijata u{te mnogu rano. Vo 1915 godina toj }e ja izdade stihozbirkata "Po stapkite na sre}ata", a }e sorabotuva i vo spisanieto "Hrizantemi" koe se smetalo kako edno od prvite modernisti~ki spisanija vo Bugarija.

      Vo 1925 godina, po povod 20-godi{ninata od smrtta na Goce Del~ev, Kavaev }e ja napi{e edno~inkata "Praznik na robite" vo koja na simboli~en na~in }e aludira za osamostojuvawe na Makedonija. Ovaa edno~inka so golem uspeh bila prika`uvana vo [umen srede makedonskata emigracija, a bila otpe~atena vo dve iljadi primeroci, iako avtorot dobil pove}e zakani od strana na probugarski orientiranoto krilo na VMRO. Slednata, 1924 godina, koga Kavaen }e stapi na rabota kako pomo{nik na javniot obvinitel vo Trgovi{te, }e zapo~ne so izdavaweto na sopstven vesnik pod naslov "Op{testvena tribina", ~ij redaktor }e bide se do 1941 godina. Istovremeno toj }e sorabotuva so pove}e vesnici i spisanija, a najmnogu vo organot na bugarskite pisateli od vnatre{nosta pod naslov "Ugari". Izvesno vreme toj }e bide i ~len na redakcijata na ova spisanie, a }e zeme aktivno u~estvo i vo rabotata na Sojuzot na provinciskite pisateli na Bugarija. Koga podocna ovoj Sojuz }e se integrira so Zdru`enieto na pisatelite od Sofija, Kavaev }e vleze vo upravata na novoformiranoto zdru`enie, ~ij prv pretsedatel }e bide Elin Pelin.

      Stihozbirkata "Pesni za Makedonija", }to se ~uva vo ostavninata na Asen Kavaev, e rezultat na negovata zna~itelna poetska aktivnost vo ovoj period. Toj e avtor i na pove}e raskazi i poemi. Me|utoa, ovde posebno }e gi izdelime poemite "Samovilite kraj Struga", "Biljana" i "Taga po Struga". Kako {to mo`e da se zabele`i i od samite naslovi, qubovta kon gradot od koj poteknuva Kavaev igra mo{ne golema uloga vo negovoto tvore{tvo. Za prvpat Asen Kavaev }e ja poseti Makedonija i Struga vo 1935 godina, a za vreme na vojnata toj definitivno }e se naseli vo Ohrid. Vo Skopje Kavaev }e premine duri po osloboduvaweto, rabotej}i kako advokat, no ne zaboravaj}i gi pritoa i svoite pisatelski ambicii od mladosta.

      Asen Kavaev imal mo{ne te{ko detstvo i mladost. Tatko mu umira koga toj imal odvaj tri godini. Ostaveno bez sredstva za `iveewe, negovoto semejstvo odvaj uspeva da se prehrani. Asen vsu{nost `ivee i se {koluva isklu~itelno kaj rodnini, rabotej}i i samiot naporni fizi~ki raboti. No vo 1925 godina toj sepak uspeva da diplomira na Pravniot fakultet vo Sofija, studiraj}i istovremeno i literatura. Taka, vo `ivotot na Kavaev interesot kon pravoto i literaturata }e se prepletat vo edna edinstvena celina, iako pravoto ~esto }e im pre~i na negovite literaturni preokupacii, preanga`iraj}i go so problemite {to gi nametnuva sekojdnevnata advokatska praktika. No i pokraj zafatenosta, Asen Kavaev i po osloboduvaweto ne ja zanemaruva literaturnata rabota. Vo 1953 godina knigoizdatelstvoto "Ko~o Racin" mu ja izdade dramata "Pesnata na Vardar", a pooddelni prilozi toj pe~atel i vo pove}e spisanija.

      Asen Kavaev po~ina vo 1967 godina vo Pariz. Zad nego ostanaa pove}e neobjaveni rakopisi, a me|u niv nekolku drami, stihotvorbi i romani. Negov najgolem hendikep be{e toa {to dostatno ne go poznava{e makedonskiot literaturen jazik, iako vo poslednite godini samiot zapo~na da gi preveduva svoite porane{ni dela na makedonski jazik.