Vo 1938 godina, na ist na~in na koj be{e najaveno debitiraweto na Risto Krle vo dramskata literatura, bea obelodeneti i dramskite sklonosti na u{te eden pisatel samouk od Struga. Ovojpat toa be{e stru{kiot terzija Dimitar Ko~ov za koj vesnikot "Ju`na Srbija" na 15-ti mart 1938 godina napi{a deka, tokmu kako i Risto Krle, i toj go predal svojot dramski prvenec na razgleduvawe vo skopskiot teatar. Me|utoa, pred da ja predade svojata tragikomedija "Svr{uva~ka" vo teatarot, Ko~ov vospostavil kontakt so spisanieto "Ju`ni pregled" {to go ureduva{e poznatiot literaturen i teatarski kriti~ar Petar Mitropan. Toa, se razbira, za Dimitar Ko~ov ne pretstavuva{e nekoj poseben problem, bidej}i u{te vo 1936 godina za raskazot "^i~ko Ugrin" toj be{e nagraden so pari~na nagrada na literaturniot konkurs na dru{tvoto "Efimija". Ovoj ist raskaz be{e otpe~aten vo septemvriskiot broj na spisanieto "Ju`ni pregled". Vo 1937 godina vesnikot "Pravda" go pe~ate{e vo dve prodol`uvawa i negoviot raskaz "Student po smetka" taka {to ovoj siroma{en i povle~en terzija od Struga ve}e se be{e zdobil so izvesna popularnost. Taka, dodeka vo slu~ajot so Krle vesta vo "Politika" go aktivira skopskiot teatar da go bara tekstot na "Parite se otepuva~ka", Dimitar Ko~ov ima{e ve}e gotov tekst ispraten do spisanieto "Ju`ni pregled". Slu~ajot saka{e Slobodan Jovanovi}, lektor na skopskiot teatar, koj istovremeno ja vr{e{e funkcijata dramaturg, vo istiot den koga go primi tekstot na Krle, preku Filip Kavaev da mu se obrati na Ko~ov ubeduvaj}i go deka "zgre{il {to svojata komedija mu ja otstapil na spisanieto". Slobodan Jovanovi} ponatamu napomenuva deka "dramite se pi{uvaat za teatarot i duri od koga }e pominat niz teatarot toga{ }e treba da se najdat vo spisanie. Vo ovoj slu~aj rabotata e posebno va`na", pi{uva ponatamu Slobodan Jovanovi}, "zatoa {to neka ne mi zameri gospodin Ko~ovi}, toj e pisatel {to malku go poznava teatarot, pa dobronamernite soveti i korekcii na lu}eto {to `iveat i rabotat vo teatarot mo`at da bidat korisni za eden mlad pisatel".

      Na kraj, po pove}e ubeduvawa i otkoga negovata komedija ne se pojavi vo "Ju`ni pregled", Ko~ov go predal tekstot na teatarot. No Skopskiot teatar ve}e rabote{e na "Parite se otepuva~ka", a nastapija i izvesni politi~ki komplikacii. Na ~etni~koto zdru`enie vo Skopje mu be{e potka`ano deka komedijata "Svr{uva~ka" e parodija na dramata "Zato~nici" od An|elko Krsti} koja so golema pompa be{e izvedena od istiot teatar vo 1937 godina vo ~est na 25-godi{ninata od "osloboduvaweto" na "Ju`na Srbija". Se razbira, to~no e deka "Svr{uva~ka" be{e komedija i deka kako takva ismejuva{e odredeni pojavi vo na{ata sredina kako {to e `enidbata za pari, a aluzijata za "Zato~nici" od Krsti} mo`e{e da se svati samo indirektno, bidej}i glavniot heroj odnosno mlado`enecot e starec falbaxija koj se pretstavuva kako neustra{liv vojvoda i junak, dodeka vo su{tina e stra{livec. No, spomenatata insinuacija, a donekade i pre~uvstvitelnosta na mladiot avtor, dovedoa "Svr{uva~ka" da ne bide izvedena, iako za toa postoele realni mo`nosti. Pred se, toj samiot pobaral da mu bide vraten tekstot, ne sakaj}i da vnese nikakvi, pa duri ni jazi~ni korekcii, iako re~isi site toga{ izveduvani drami bea vo zna~itelna merka popravani. Vo ve}e citiranoto pismo Slobodan Jovanovi} bukvalno veli: "Panov na primer, da bidam malku indiskreten, za pove}e od polovinata na svojot uspeh treba da i se zablagodari na vakvata pomo{. A Panov ima{e pove}e {kolo i vo zavidna merka ja poznava{e tehnikata na rabotata".

      Dimitar Ko~ov me|utoa ne popu{ti. Taka, edinstvena satisfakcija mu ostana ocenkata {to vo vesnikot "Politika" za negovata komedija ja izre~e Petar Mitropan, pi{uvaj}i za pojavata na se novi i novi dramski tekstovi. Taa glasi: "Okolu parite e sosredeto~eno i dejstvieto na dramata na Dimitar Ko~ov "Svr{uva~ka", isto taka od stru{kiot `ivot, ispolneta so duhovit dijalog i folkloren materijal, iako taa e malku ponesigurno konstruirana. Nastanot e zemen od `ivotot pod Turcite, likovite se mnogu `ivi i slikoviti. Ko~ov pokraj darbata za uo~uvawe ima sklonost kon blaga op{testvena satira. @iveej}i me|u maliot svet, toj dobro gi poznava negovite nedostatoci, no ne gi zatvora o~ite i pred negovite dostoinstva. Osnovniot motiv na "Svr{uva~ka", koja e ispolneta so humor, e al~nosta za pari koja gi obzema rodninite na mlado`enecot pri ma`eweto na devojka od pe~albarsko semejstvo".

      Po "Svr{uva~ka", Ko~ov }e gi napi{e i dramite "Demokratija" (1938) i "Bez protekcija" (1939), no i od samite naslovi mo`e da se zaklu~i deka tie ne mo`ea voop{to da bidat izveduvani, bidej}i "sklonosta kon blagata op{testvena satira" za koja zboruva Mitropan, ovde prerasnavo bespo{tedna satira zad koja se nayira{e i li~noto nezadovolstvo na avtorot od mahinaciite so koi be{e onevozmo`eno negovoto debitirawe kako dramski avtor.

      Dimitar Ko~ov e roden 1901 godina vo Struga vo semejstvo na poznati majstori na narodniot vez. Na ovoj zanaet i toj }e ostane da raboti, bidej}i nemal mo`nost da go dooformi svoeto obrazovanie. Kako i Risto Krle, i toj aktivno }e sorabotuva vo kulturno-umetni~koto dru{tvo "Crn Drim", no za razlika od nego, Ko~ov ne }e uspee dostatno da se afirmira u{te vo razgorot na svoite tvore~ki sili, {to }e ima odredeni reperkusii i podocna. Me|utoa, seto ova ni malku ne zna~i deka na{ata literaturna istorija }e treba da se ogradi od negovite literaturni obidi, osobeno koga se vo pra{awe tekstovite sozdadeni pred vojnata.