Pe{terna crkva Sv. Atanasija vo Kali{ta


      Ovaa pe{terna crkva se nao|a okolu petstotini metri, ju`no od manastirot vo Kali{ta, vo edna karpa nad Ezeroto so vlez od ju`nata strana, a priodot e ovozmo`en preku kameni skali, napraveni vo najnovo vreme. Vo vnatre{nosta e so~uvan najgolemiot ansambl na srednovekovnoto slikarstvo vo Stru{ko. Iako ne se za~uvani pi{ani izvori, natpisot od nadvore{nata strana nad vlezot e uni{ten, stilskite belezi na ovie freski nedvosmisleno upatuvaat na nivno datirawe vo 60-tite godini na 14-tiot vek. Izborot na kompoziciite i svetitelite vo vnatre{nosta na crkvata, vo eden relativno mal prostor, e izvr{en so znaewe i so merka i so toa samo po sebe sugerira pomislata deka e vo pra{awe slikarskata dekoracija na dosta obrazovan zograf.



Pogled na crkvata odnadvor.

      Pogolemiot del od `ivopisot vo 19-ti vek vo pogolema mera e retu{iran. Za vreme na konzervatorskite raboti vo 1964 godina, konzervirani se prvobitnite freski, otstranet e retu{ot od 19-tiot vek, a za~uvan e `ivopisot od 19-tiot vek samo na onie mesta kade {to e uni{ten prvobitniot. Vo gornata zona se naslikani sceni od Golemite Praznici: Ro`destvoto Hristovo, Sretenieto, Negovoto Raspetie, Mironosnicite na prazniot Hristov grob, Blagovestite i kompozicijata Dejzis - kade {to od dvete strani na Hristos mu se poklonuvaat vo molitven stav Sv. Bogorodica i Sv. Jovan Krstitel za spas na gre{nite du{i.



Sretenie Hristovo, freska od crkvata, 14-ti vek.


Raspetie Hristovo, u{te edna freska od crkvata.

      Od svetitelskite likovi gi nabrojuvame: Sv. Kliment Ohridski, Sv. Nikola ^udotvorec i dopojasnite figuri na svetitelskite ma~enici - Sv. Petka, Sv. Marina, Sv. Nedela i Sv. Varvara - naslikani vo pravoagolni ramki, na ju`niot yid, koi imitiraat ikoni, a svoeto poteklo vakvite pretstavi go vle~at u{te od 11-ti vek, od katedralnata crkva Sv. Sofija vo Ohrid.



Sv. Kliment Ohridski, freska vo crkvata.

      Osobenosta na freskite vo ovaa pe{terna crkva se ogleduva vo eklekti~niot odnos sprema sovremenoto, imeno napu{ten e suviot akademski Paleologovski klasicizam, koj e dominanten vo golem broj spomenici od krajot na prvata polovina na 14-ti vek. Slikani so eden zamav, so cvrsti formi, no so slobodni draperii i so ~uvstvo na svetlo - temno kontrastirawe preku samite boeni odnosi, likovite od ovaa pe{terna crkva vo golema mera se dobli`uvaat do nekoi freski vo manastirskata crkva Sveti Zaum - Ohrid od 1361 godina.

      Crkvata e posvetena na Aleksandarskiot arhiepiskopot koj `iveel vo 4-ti vek, a se praznuva na 31 januari star stil.