Petar ^akar (1912-?)


      Kon grupata stru`ani koi, iako bez soodvetnite kvalifikacii, vo periodot pome|u dvete svetski vojni tolku entuzijazirano se zafatija so eden od najslo`enite literaturni rodovi - dramata, }e treba da se priklu~i i Petar ^akar. Se razbira, toj e najmladiot me|u niv (roden e vo 1912 godina), no tokmu kako Krle i Ko~ov i toj e aktiven vo stru{koto kulturno-umetni~ko dru{tvo koe dolgi godini po red izveduvalo dramski dela. Za nego Risto Krle vo predgovorot kon dramata "Parite se otepuva~ka" }e napi{e deka ^akar spa|al me|u najdobrite teatralci na ova dru{tvo i deka, iako po profesija ~evlarski rabotnik, bil eden od naj~itanite vo Struga. Vsu{nost, Petar ^akar bil sufler vo teatarskata trupa na stru{koto kulturno-umetni~ko dru{tvo i aktivno u~estvuval vo negovata dejnost od 1932 pa se do 1941 godina. Deneska ne e te{ko da se konstatira deka, re~isi site od poaktivnite ~lenovi na ova dru{tvo, potajno me~taele i samite da se obidat da napi{at ne{to sli~no na delata {to gi izveduvale. I sekoj od niv imal po nekoj sopstven proekt, nekoj sopstven motiv {to dolgo go kriel vo sebe. Petar ^akar, na primer, u{te vo 1932 godina }e ja napi{e edno~inkata vo dve sliki "Neostvareni nameri" i so nea }e konkurira na konkursot {to go raspi{alo saraevskoto kulturno-umetni~ko dru{tvo "Prosveta". Dve godini podocna toj }e napi{e u{te edna drama pod naslov "Neblagodaren ~orbaxija", uporno rabotej}i ponatamu. Po~etokot na Vtorata svetska vojna Petar ^akar }e ja do~eka u{te so slednite dramski dela: "Tu|ina taga golema" (1936), "Ambis" (1937) i "Tie se borat" (1939). Od site ovie drami, edinstveno "Tu|ina taga golema" e izveduvana na novata 1940 godina vo Detroit, SAD od strana na grupa makedonski iselenici, koi vo potraga po doma{ni tekstovi so bliska do nivniot `ivot problematika, }e ja pobaraat ovaa drama od Petar ^akar.

      Risto Krle, kaj kogo Petar ^akar rabotel kako kalfa, znael za negovite literaturni sklonosti i imal doverba vo negovoto znaewe i vkus, pa spored zborovite na Krle vo ve}e spomenatiot predgovor, toj dramata "Parite se otepuva~ka" ne slu~ajno mu ja dal na ~itawe tokmu na svojot kalfa koj mu pomagal i okolu nejzinoto dograduvawe, a kako dopisnik na "Politika" ^akar ima mo{ne golema uloga vo afirmiraweto na Risto Krle. I po vojnata Petar ^akar }e bide preokupiran so dramskata literatura. Kon krajot na 1944 godina stru{koto kulturno-umetni~ko dru{tvo }e ja izvede negovata edno~inka "Orlite na Makedonija". Toj e avtor i na dramite "Dva sveta" (1948) i "Niven e svetot" (1958). Posledniot tekst pretstavuva prerabotena verzija na dramata "Tu|ina taga golema".

      Osnoven beleg na dramskoto tvore{tvo na ^akar e preokupacijata so aktuelnite socijalni problemi na svoeto vreme. Vlijanieto {to go vr{ela toga{nata napredna jugoslovenska literatura nao|a na plodna po~va tokmu kaj onie {to so pot i trud se borea za opstanok. Poznavaj}i go `ivotot i negovite opa~ini, tie poniraa vo negovite anomalii, nastojuvaj}i ne samo da ja otslikuvaat stvarnosta tuku, sekoj spored svoite sili i mo`nosti, duri i da ja menuvaat. Poglednato od podocne`en aspekt, dramskoto tvore{tvo na ^akar ima pred se literaturno-istorisko zna~ewe. Toa e plod na edno sosem neblagoprijatno vreme za posloboden tvore~ki zamav, no i izraz na re~isi iskonskata potreba i nie da poka`eme {to znaeme i umeeme, nezavisno od fakti~kite vrednosti na vakvite i sli~nite literaturni obidi.

      Osven kako dramaturg, Petar ^akar, i toa osobeno vo 70-tite godina na minatiot vek, se afirmira i kako istra`uva~ na na{eto kulturno minato. Bogatata i re~isi neprekinatata kulturno-prosvetna i kulturno-umetni~ka dejnost {to se odviva na terenot na Struga i Stru{ko vo minatoto, e mo{ne pogodna po~va za edna vakva dejnost. Koristej}i gi postojnite izvori, a i pronao|aj}i novi materijalni dokazi, ^akar vo pove}e navrati pi{uva{e za `ivotot i tvore{tvoto na bra}ata Miladinovci, \or|i Puleski, Naum Evro, \or|i Ikonomov i mnogumina drugi. Negoviot pristap kon ovaa problematika e pred se feqtonisti~ka, me|utoa, bidej}i ovoj popularen `anr kaj nas mnogu malku se odgleduva, naporite na Petar ^akar na ovoj plan navistina zaslu`uvaat pofalba.