Podvigot na Miladinovci


      Vo po~etokot na 19-ot vek Struga zapa|a bezmalku vo bezizlezna ekonomska polo`ba. Odr`uvaj}i se niz ovie nemirni vremiwa kako trgovski i zanaet~iski centar, poradi se pogolemite bezredija vo Otomanskata imperija, taa vo ovoj period do`ivuva te{ki potresi.

      Ekonomskata sostojba na gradot relativno se podobruva duri kona sredinata na 19-ot vek, a toa e i vremeto koga se povidlivo se oformuva makedonskoto gra|ansko soslovie koe, borej}i se za sopstvena afirmacija i prosperitet, }e zametne novi bitki i toa na eden po{irok front: protiv politi~koto i nacionalno ugnetuvawe od strana na dolgovekovniot porobitel, no i protiv duhovnoto i ekonomsko ropstvo ~ij nositel bila gr~kata bur`oazija koja, patem re~eno, imala povlastena polo`ba vo Otomanskata imperija. Polzuvaj}i ja ovaa okolnost, gr~kata bur`oazija, a osobeno po osamostojuvaweto na Grcija vo 1921 godina, smisleno }e raboti na pogr~uvaweto na makedonskoto naselenie, sonuvaj}i za golema Elada (Grcija). Vo toa i pomagala pred se okolnosta deka vo nejzini race bile i crkvata i u~ili{tata. Vsu{nost, gr~kata Carigradska patrijar{ija dolgo bila edinstven pretstavnik i za{titnik na hristijanskoto naselenie vo Imperijata, a povisoko obrazovanie mo`elo da se dobie samo vo Janina ili Atina. Vo gradovite na Ju`na i Zapadna Makedonija, kade najsilno se infiltriralo gr~koto vlijanie se do 50-te, pa duri i do 60-te godini na 19-ot vek, nemalo drugi u~ili{ta osven gr~ki. Toa istovremeno se i prvite svetovni u~ili{ta kaj nas, za koi, vo ovoj period na ekonomsko razdvi`uvawe, se ~uvstvuva ogromna potreba. Ve}e bilo nemo`no da se fati ~ekor so vremeto bez svetovno obrazovanie, bidej}i se porazvienite trgovski vrski {to se protegale i nadvor od granicite na Turcija nalo`uvale i soodvetna podgotovka i kvalifikuvanost.

      Svetot i op{testveno-ekonomskite procesi {to se odvivaat vo nego ne se pove}e nepoznati za na{ite lu|e, kako ni prednostite na civilizacijata i slobodata. Za mladoto makedonsko gra|ansko soslovie stanuvalo se poo~igledno deka na patot kon negovoto zajaknuvawe se ispre~uva pred se gr~kata bur`oazija koja iscelo gi be{e vpila svoite pipala vo `ivoto telo na makedonskiot narod, uverena deka zasekoga{ gi obezbedila svoite pozicii na terenot na Makedonija i re{ena, ne izbiraj}i sredstva, da se bori za svojata dominacija. A nejzinata samouverenost i osilenost ne e ni malku slu~ajna. [koluvaj}i se vo gr~ki u~ili{ta, mnogumina istaknati Makedonci bile ogneni propagatori na elinizmot. Duri i najvidnite na{i prerodbenici, a me|u niv i bra}ata Miladinovci, @inzifov i Prli~ev se gr~ki vospitanici.

      Opsednati od goleminata na starata elinska istorija i kultura, tie maj~iniot jazik go smetaat za varvarski. A ako i se javuvala potreba da go prenesat na hartija rodniot govor, se slu`ele so gr~ki bukvi. Duri i pro~ueniot zbornik na bra}ata Miladinovci bil napi{an so gr~ki bukvi i na intervencija na [trosmaer, koj go ovozmo`il negovoto pe~atewe, gr~kata azbuka bila zameneta so makedonskata kirilica. Samiot, pak, Dimitar Miladinov, koj e roden okolu 1810 godina, dolgo vreme bil gr~ki u~iel, a negoviot najmal brat Konstantin, pomlad od nego za celi 20 godini, se {koluval vo Janina i vo Atina, podgotvuvaj}i se za sli~na misija.

      No postepeno kaj Dimitar nastapuva presvrt. Pottikot za preobrazuvaweto na odu{eveniot elinist vo u{te poplamenen borec za nacionalno osoznavawe, mu pripa|a na ruskiot slavist Viktor Grigorovi~ koj vo 1845 godina prestojuval vo Ohrid i do{ol vo dopir so Dimitar Miladinov. Se razbira, prvite somnenija kaj Dimitar }e se javat i mnogu porano. Kako {to svedo~i Rajko @inzifov, eden od najbliskite negovi sorabotnici koj, me|u drugoto, e i prviot biograf na Miladinovci. Dimitar u{te vo vo gimnazijata vo Janina zapo~nal da razmisluva za svojata nacionalna pripadnost. Me|utoa, Grigorovi~ ne samo {to go zasilil negovoto osoznavawe, tuku i samiot zapi{uvaj}i makedonski narodni pesni i pribiraj}i najrazli~en filolo{ki i etnolo{ki materijal, go probudil negoviot interes kon narodnoto tvore{tvo i kon starinite so koi toga{ izobilstvuvala Makedonija. A tokmu niv gr~koto duhovenstvo se obiduvalo najbezobyirno da gi eliminira, uni{tuvaj}i dragoceni slovenski pismeni i sli~ni dokumenti za~uvani vo manastirskite biblioteki. Pod udarot na uni{tuvaweto se na{le mnogu stari knigi i rakopisi po koi podocna uporno }e traga Dimitar Miladinov. Koga pak, vo 1855 godina, poradi spor so bitolskite grkomani, Dimitar Miladinov }e otpatuva vo Mostar, a potoa i vo Saraevo, Sremski Karlovci, Novi Sad i Belgrad i otkoga }e se zapoznae so dostignuvawata na oslobodenata Srbija i so `ivotot na Slovenite vo Avstro-Ungarija, kaj nego zasekoga{ }e gi snema dilemite na koja nacionalnost i pripa|a i {to vo najskoro vreme }e treba da se stori za dobroto na svojot narod.

      Po vra}aweto od Srbija, Miladinov stapuva na rabota vo gr~koto u~ili{te vo Prilep. Ovde u{te vedna{ toj }e se obide da go istisne gr~kiot jazik od nastavata, a istovremeno }e se anga`ira vo budeweto na narodnata svest i na mnogu po{irok plan, pribiraj}i, pome|u drugoto, u~enici od Ohrid i od Struga koi }e treba da gi prifatat i prodol`at negovite napori vo borbata protiv grcizmot. Za nego e ve}e sosem jasno deka pokraj istisnuvaweto na gr~kiot jazik od u~ili{tata, toa }e treba da se stori i so bogoslu`bata, a postepeno da se istisnuva i gr~koto sve{tenstvo koe inaku e mnogu omrazeno i poradi negovata sorabotka so turskata vlast.

      Slednata 1857 godina, od ve}e razbudenite so nacionalen duh kuku{ani Dimitar }e bide povikan da stane u~itel vo nivniot grad. Prifa}aj}i ja so zadovolstvo pokanata, toj }e im odgovori so pismo koe e najuverlivo svedo{tvo za stavovite i sva}awata na Miladinovci. Vo nego, pome|u drugoto, toj }e napi{e:.

      "Skokam od radost koga go gledam va{iot streme` i va{ata qubov kon maj~iniot jazik i osobeno poradi toa {to mnogumina od mladite se re{ile uporno da go u~at slovenskiot jazik... Krivo na vas poglednuvaat Grcite: imate gradi slovenski i gradi slovenski poka`uvajte! Go napa|aat na{iot slovensko-pelazgi~ki jazik, eden od najvrednite i bogati jazici, nare~uvaj}i go varvarski jazik. So prsti poka`uvajte im gi slovenskite filolozi, fizi~ari, matemati~ari i drugi u~eni lu|e od Rusija, ^e{ka, Dalmacija, Polska Galicija, Slavonija, Hrvatska... Grcite }e ne pogr~at. Toa e stara pesna, tie pove}e ne mo`at da apat..."

      Vo Kuku{, opkru`en so qubov i razbirawe, toj }e razvie mo{ne plodna aktivnost. Narodniot govor i slovenskoto pismo ne samo {to }e prodrat vo u~ili{tata, tuku na nego }e se u~at i postarite lu|e. Se dobiva vpe~atok deka sekoj kuku{anec se ~uvstvuval obvrzan da go nau~i slovenskoto pismo, pa nego go u~ele vo slobodnoto vreme i po du}anite.

      Vo me|uvreme, pomladiot brat Konstantin se nao|al ve}e vo Rusija i toa po sugestija na Dimitar. Vo 1857 godina Konstantin se zapi{al kako vonreden student na Moskovskiot istorisko-filolo{ki fakultet. Taka se ostvarila `elbata na Dimitar, Konstantin da se zdobie so obrazovanie vo najgolemata slovenska zemja, iako toj ve}e zavr{il sli~en fakultet vo Atina. Vo ova Dimitar gledal u{te edna mo`nost pove}e za eliminirawe na gr~koto vlijanie od Makedonija. Vo Moskva Konstantin }e stapi vo kontakt so mnogu istaknati ruski nau~ni i op{testveni rabotnici, a intenzivno }e raboti vrz Zbornikot na narodni pesni, dobivaj}i se novi i novi materijali od brata si koj, pak, be{e neumoren vo budeweto na svojot narod, obikoluvaj}i {to pove}e mesta vo Makedonija, napojuvaj}i gi mladite i starite so "neiscrpima izvorna voda religiozna i narodna", kako {to napomenuva vo svojot dnevnik voden~anecot Trp~e Stojanov.

      Vo Moskva Konstantin Miladinov pod vlijanieto na narodnata poezija {to ja sreduval vo monumentalniot zbornik na narodni pesni i samiot }e se frli vo pregratkite na poezijata, nao|aj}i vo nea mo`nost najpotpolno da go izrazi svoeto du{evno raspolo`enie, svojata nostalgija i qubov kon rodnata grutka, koja od perspektivata na dale~nata i studena Moskva mu izgledala kako zemen raj. Iako se raboti za edno po obem dosta skromno poetsko nasledstvo (vo pra{awe se samo 15 kratki i toa predimno lirski pesni), imaj}i go predvid vremeto i uslovite vo koi se sozdadeni, tie imaat neocenlivo zna~ewe za makedonskata literatura. Istovremeno tie i den-deneska ne impresioniraat so svojata toplina i neposrednost, otkrivaj}i ni go Konstantin kako retko nadarena poetska li~nost. Sudej}i i po negovata poezija i po postapkite, a na kraj i po opisot {to ni go ostavile negovite sovremenici, toj bil dijametralno sprotiven na svojot postar brat. Dodeka Dimitar bil neposreden, komunikativen i nevoobi~aeno krasnore~iv, Konstantin bil zatvoren vo sebe, povle~en i tih. Me|utoa, niv gi svrzuvala ne samo edna ogromna i iskrena bratska qubov, tuku i eden ist ideal: sekoj vo ramkite na svoite mo`nosti da pridonese {to pove}e za dobroto na svojot narod. Ne mo`ej}i vo Rusija da go otpe~ati Zbornikot {to so tolkav entuzijazam go podgotvuvale dvajcata bra}a, Konstantin }e dojde vo dopir so hrvatskiot biskup Josip Juraj [trosmaer. Taka, mecena na kapitalniot trud na Miladinovci }e stane eden katoli~ki biskup, iako pred toa samiot Konstantin, preveduvaj}i vo Moskva na narodniot stru{ki govor edna bro{ura protiv unijatstvoto, treba{e [trosmaera da go ~uvstvuva kako svoj protivnik. No pravoslavna Rusija se poka`a gluva za ovoj potfat na Miladinovci, makar {to, od druga strana, projavuvala golema zainteresiranost za pro{iruvawe na svoeto vlijanie i vo ovoj del od Balkanskiot poluostrov.

      Ne e te{ko da se pretpostavi radosta na Konstantin po sre}noto zavr{uvawe na negovata ni malku lesna misija vo Rusija i vo Avstroungarija. No radosta od izdavaweto na Zbornikot, {to vo 1861 godina izleze od pe~at vo Zagreb, naskoro mu e pomatena.

      Na pat za Makedonija Konstantin razbral za zatvoraweto na Dimitar koj vo pismoto do kuku{ani smetal deka "Grcite ne mo`e pove}e da apat". Fanariotite u{te edna{ ja poka`ale svojata podmolnost. Nakleveten kako ruski {pion pred turskata vlast, Dimitar od Bitola bil prefrlen vo carigradskata temnica. Vo nea }e se najde i Konstantin, obiduvaj}i se da mu pomogne na brata si koj, malu vreme pred toa, znaej}i za te{kata sostojba vo koja se nao|al Konstantin vo Moskva, mu gi napi{al slednive zborovi:

      "Dojdi si, mili moj brate, poskoro. Od ni{to ne boj se... Ostaj se... Jas ve}e ti najdov mesto za u~itel vo Ohrid... Dojdi pravo vo tatkovinata, da gi zaraduva{ moite deca i na{ite rodnini i prijateli. Na{ata ~udna prolet, mirizlivite cve}iwa, zelenata treva po na{ite planiwe, moite i pregratkite na na{ite rodnini - seto toa e zemen raj".

      Konstantin se vratil, no ne da se raduva na prekrasnata stru{ka prolet, tuku i vo smrtta da bide zaedno so brata si. Konstantin umira na 18-ti a Dimitar na 23-ti januari 1862 godina vo carigradskiot zatvor. Toa bezmalku be{e sosem logi~en epilog na edna nad~ove~ka borba za nacionalno osamostojuvawe. Me|utoa, podvigot na dvajcata na{i najzaslu`ni prerodbenici be{e samo po~etok na borbata {to ja povedoa tie. Nabrgu gr~kata ekspanzija vo Makedonija }e pretrpi seriozen udar, iako svoite prsti vo sudbinata na Makedonija }e gi zame{aat i bugarskata i srpskata propaganda, so {to polo`bata vo koja se najde na{iot narod stanuva u{te poneizvesna. No novoto vreme i novite uslovi }e isfrlat vo preden plan i novi borci koi }e go prodol`at i doosmislat deloto na Miladinovci. Edna od najmarkantnite tvore~ki figuri, ~ija dejnost se protega na preodot pome|u 19-ot i 20-ot vek, bez somnenie e Vojdan ^ernodrinski, ~ie tvore{tvo isto taka gi nadrasnuva regionalnite stru{ki ramki.