Presek na kulturniot `ivot vo Stru{ko


      Vedna{ po osloboduvaweto na Struga i Stru{ko vo Vtorata svetska vojna, naporedno so naporite za otstranuvawe na stopanskata zaostanatost, postepeno se sozdavaa i potrebnite uslovi za razdvi`uvawe na kulturno-prosvetniot `ivot na ova podra~je.

      Po~etocite na ~itali{nata i bibliotekarskata dejnost vo Struga datiraat u{te od vremeto na turskoto ropstvo, odnosno vo vtorata polovina na 19-tiot vek. Vo stara Jugoslavija (pred Vtorata svetska vojna), po neuspe{niot obid vo 1920 godina da se obnovi ~itali{teto so biblioteka, kni`niot fond se ~uva{e vo privatnki ku}i (semejni biblioteki). Povtoren obid za obnovuvawe na bibliotekata, ovoj pat uspe{en, napravi sredno{kolskata i rabotni~ko-zanaet~iska mladina, organizirana vo fudbalskiot klub "Crn Drim" od Struga. ^lenovite na ovoj klub, vo 1931 godina gi pribraa preostanatite knigi, kako i golem broj podareni od gra|anite na Struga, i ja organiziraa rabotata na bibliotekata vo edna od prostoriite na osnovnoto u~ili{te, so fond od okolu 1200 knigi.

      Isto taka i vo Vev~ani, naprednite pe~albari, sredno{kolci i zanaet~ii na 16 fevruari 1935 godina formiraa ~itali{te so biblioteka "Sveti Vasilie", so fond of 345 knigi (isto taka podareni od naselenieto). Za razvojot na bibliotekata dosta pridonesoa Jovan [urbanoski, pretsedatel i Jovan Poposki, bibliotekar.

      Zna~aen period vo razvojot na bibliotekite i ~itali{tata vo Struga i Stru{ko nastapuva vedna{ po osloboduvaweto. Spored statisti~kite podatoci na toga{niot Prosveten oddel na Stru{kata okolija, nekoi vidovi na ovie formi postoele u{te kon krajot na 1944 godina, a ve}e vo 1946 godina ima 43 razni vidovi gradski, selski, u~ili{ni i drugi biblioteki, kako i 45 ~ita~ki grupi, od koi 4 rabotat pri organizacijata na `enite (AF@) vo Struga.

      Podocna, bibliotekite vo selata se priklu~eni kon u~ili{tata, a samo vo gradot bibliotekata ostana i natamu da raboti samostojno, kako mati~na. Vo 1968 godina bibliotekata raspolaga{e so 16.000 knigi, a nejzinite per podra~ni biblioteki vo selata so okolu 4.000 knigi.

      So ogled na mo{ne zna~ajnata uloga {to bibliotekite ja imaat vo na{iot op{testven `ivot, tie se pove}e go privlekuvaa vnimanieto na site op{tinski faktori. Taka, sprema Programata za razvoj na bibliotekarskata mre`a vo Op{tinata Struga do 1975 godina, pokraj mati~nata biblioteka i nejzinite podra~ni edinici vo Vev~ani, Radoli{ta, Draslajca, Vele{ta i Delogo`da, vo toj period }e se formiraat i otpremat biblioteki vo selata: Labuni{ta, Lukovo, Jablanica, Oktisi, Rado`da i Mislode`da. Isto taka, nu`na pomo{ im se dade na brojnite ~itali{ta po selata, na bibliotekite vo osnovnite u~ili{ta i na podvi`nata biblioteka pri mati~nata biblioteka vo Struga {to vr{i uslugi vo site sela na teritorijata od Op{tinata.

      Dramskiot amaterizam i folklorot tradicionalno gi privlekuvaat mladite i vozrasnite lu|e od ova podra~je. Dramskoto dru{tvo vo Struga raboti u{te od 1917 godina, vo sostav na klubot "Crn Drim". I pokraj pre~kite od toga{nata vlast, ~lenovite na Dru{tvoto, vedna{ po formiraweto, nastapija so "Car ]iro" i "Bo`ikno prase". Vo 1925 godina, zaradi zabrana od vlasta, toa ne uspea da ja prika`e dramata "Krvava makedonska svadba" od Vojdan ^ernodrinski. Za iniciraweto na ovaa amaterska dejnost vo Struga, pokraj drugite, posebna zasluga imal u~itelot Bo`e [ajnov.

      Isto taka, vo Struga vo 1930 godina raboti dramska amaterska dru`ina na pomladata generacija, {to ja organizira Petar ^akar. Ovaa dru`ina, rakovodena od qubitelot na dramskata umetnost Dimitri Miladin, u{te so svojata pojava bele`i vidni uspesi.

      Letoto 1939 godina, pri ~itali{teto "Sveti Vasilie" vo selo Vev~ani, se osnova dramska amaterska grupa od 14 ~lenovi. Pod mo{ne te{ki uslovi, izlo`ena na zakani od `andarmite, grupata sepak uspeva da ja prigotvi dramata "Pe~albari" od Anton Panov i da ja prika`e pred vev~anskoto naselenie. Vo januari idnata godina, grupata se obide pretstavata da ja izvede i vo selo Labuni{ta, no vo toa e onevozmo`ena od policiskite vlasti. Vo fevruari 1940 godina vo prepolnetata sala na hotel "Turist" vo Struga, grupata so golem uspeh gi prika`a "Pe~albari".

      I vo periodot na Narodnoosloboditelnata borba ovaa dejnost ne prekina, no sega prisposobena na revolucionernite vremiwa i na ilegalnite uslovi za rabotewe. Vo 1944 godina vo Struga se formira kulturnoto-umetni~ko dru{tvo "Niko Nestor". Prvata izvedba na negovata dramska sekcija bea "Pe~albari" od Anton Panov

      I pokraj materijalnite i drugi te{kotii, dramskiot amaterizam, vo godinite po osloboduvaweto, sozdade dobra osnova za dejstvuvawe i vo selata na teritorijata na Stru{ko. Taka na primer, vo 1949 godina na ova podra~je bea osnovani 21 amaterski kulturno-prosvetni dru{tva, dramski grupi i sekcii, so 524 ~lenovi.

      Dramskiot amaterizam vo Struga i Stru{ko, ima postignato vidni rezultati i pri nastapi na festivali, smotri i gostuvawa. Taka, na Prviot republi~ki festival na dramski grupi, odr`an vo 1959 godina vo Bitola, dramskata amaterska grupa od Vev~ani, vo konkurencija na selskite dramski grupi, ja osvoi prvata nagrada so dramata "Parite se otepuva~ka" od Risto Krle. Na festivalot vo Prilep, kulturno-umetni~koto dru{tvo "Niko Nestor" uspe{no go prika`a dramskoto delo "Te{ki ^asovi" i osvoi edna od nagradite. A na Republi~kiot dramski festival vo [tip, vo 1963 godina, dramskata amaterska sekcija pri organizacijata Narodna prosveta vo Vev~ani ja osvoi prvata nagrada i peharot na Republi~kiot odbor na organizacijata Narodna prosveta, so dramata "Inspektorot dojde", a dramskata sekcija od selo Radoli{ta osvoi edna od tretite nagradi so piesata "ne mo`e da se zaboravi".


Scena od piesata "Inspektorot dojde", vo izvedba na dramskata sekcija vo selo Vev~ani po osloboduvaweto

      Pokraj toa, dramskite sekcii na dru{tvata vo Stru{ko imaat postignato vidni uspesi na brojni natprevari i smotri po povod Denot na mladosta, dr`avnite praznici i na pove}e gostuvawa vo niza gradovi na Makedonija. Po osloboduvaweto, amaterskite horovi, pea~kite, igraornite i drugite sekcii se zdobija so {iroka afirmacija. Poznati se uspesite na amaterskiot hor od Draslajca, igraornata grupa od selo Misle{evo i muzi~kata sekcija od Struga, koi nastapuvaa na pove}e folklorni i drugi republi~ki festivali. Taka na primer, folklornata sekcija od selo Radoli{ta na Republi~kiot festival vo Tetovo, vo 1947 godina, ja osvoi prvata nagrada.

      Prvoto kino vo Struga otpo~na so rabota na 7 dekemvri 1946 godina so prika`uvaweto na sovetskiot film "Cirkus". Prviot kinoaparater be{e Ustijan [ekutkoski. Ra|aweto na ovaa ustanova be{e prosledeno so site onie te{kotii {to prirodno se ispre~uvaat koga se zapo~nuva edna nova, nepoznata aktivnost. Vo 1947 godina kinoto odr`alo 146 pretstavi {to gi posetile 24.503 gra|ani. Vo kinoto doa|al golem broj posetiteli i od selata: Misle{evo, Vrani{ta, Vev~ani, Vi{ni, Radoli{ta i drugi. Od godina vo godina ovaa dejnost se pove}e se razviva. Vo 1964 godina se prika`ani 152 filmovi pred 127.401 gleda~i.

      Vo kulturno-zabavniot `ivot na selo, zna~ajno mesto zazema kinoto "Zadrugar" vo Vev~ani. Toa otpo~na so rabota na 25 juni 1950 godina so prika`uvaweto na doma{niot film "Slavica". Kinoto "Zadrugar" bilo mo{ne privle~no i za naselenieto od sosednite sela: Oktisi, Podgorci, Labuni{ta i Borovec.

      Postojnite tradicionalni oblici na kulturno-prosvetniot i zabavniot `ivot vo Op{tinata Struga, vo 1955 godina se obedinija vo organizacijata "Narodna prosveta". "Narodna prosveta" dade novi impulsi vo razdvi`uvaweto na kulturnite dejnosti vo Op{tinata. Edna od karakteristikite na ovaa Organizacija e masovnosta na nejzinata kulturna akcija. Vo 1965 godina, na primer, selskite biblioteki na "Narodna prosveta" imaa nad 8.000 knigi; uspe{no rabotea 10 narodni univerziteti, 8 dramski sekcii, 2 hora, 10 pea~ki, 13 igraorni grupi i 4 selski orkestri. Na toj na~in, vo Organizacijata bea vklu~eni pove}e od 2.000 aktivni ~lenovi. Vo 1960 godina, selskiot odbor na "Narodna prosveta" vo Vev~ani dobi od Vtoriot kongres na Organizacijata nagrada od 250.000 stari dinari.

      Vo 1967 godina "Narodna prosveta" se obedini vo Kulturno-prosvetnata zaednica, prodol`uvaj}i i natamu da dejstvuva za omasovuvawe na kulturata vo ovoj kraj.