Prirodno-nau~en muzej d-r "Nikola Nezlobinski"


      Prirodno-nau~niot muzej vo Struga nau~no gi obrabotuva muzejskite zbirki, gi odr`uva i gi izlo`uva.


D-r Nikola Nezlobinski
(skulptura od Ilija Axievski)

      Idejata za formirawe postojan muzej vo Struga poteknuva od d-r Nikola Nezlobinski. Negovoto interesirawe za biologijata se ra|a u{te vo denovite koga studiral na Vojno-medicinskata akademija vo Sent Petersburg (Leningrad) vo Rusija, rabotej}i vrz anatomijata i sistematikata na lentovidnite crvi.

      Vo Struga d-r Nikola Nezlobinski doa|a na 27 avgust 1924 godina, imenuvan za {ef na Protivmalari~nata stanica, kade {to gi prou~uva lentodidnite paraziti. Otkako ja ispital faunata vo okolinata na Struga, se uveruva deka e mo{ne raznovidna i bogata. Taka, u{te vo 1925 godina, zapo~nuva so pribirawe insekti, potoa lovi ptici i cica~i, {to gi preparira i vrz koi vr{i istra`uvawa na parazitite.

      Vo 1928 godina, d-r Nezlobinski za prvpat go izlo`il pribraniot materijal vo edna baraka, sopstvenost na Domot za narodno zdravje, kako zooparazitolo{ka zbirka. Toga{ gra|anite na Struga projavile golem interes za negovata nau~na rabota i mu pru`ale sestrana pomo{ vo zbogatuvaweto na zbirkata. Pokraj drugite, najmnogu pridonesle Elmaz Amza, kako preparator, Mile [uleski i Suqo Taksim, sobira~i na materijali, i Gani Dudu{ kako lovec.

      Vo 1938 godina, d-r Nikola Nezlobinski pokrenuva inicijativa za izgraduvawe muzejska zgrada, za koja sam go izrabotuva proektot. Ve}e slednata godina, pak blagodarenie na pomo{ta na gra|anite, zgradata e soyidana. Dve godini podocna, vo muzejskata zgrada se opremija ~etiri prostorii vo koi se izlo`ija: cica~i, grablivi ptici i pove}e vidovi blatni ptici. Vo 1941 godina se registrirani190 vidovi ptici so 634 primeroci. No negovata tvore~ka rabota ja prekinuva nenadejnata smrt, na 17 maj 1942 godina, na 57 godi{na vozrast.

      Vo 1930 godina Struga mu oddade zaslu`eno priznanie na d-r Nezlobinski, proglasuvaj}i go za po~esen gra|anin. Vo 1937 godina dobiva uverenie, so koe na Muzejot mu se priznava rang na nau~na institucija. Po dve godini, vo 1939 godina, Srpskata akademija na naukite go pe~ati negoviot nau~en trud "Helmintolo{ki studii vo Ohridskata kotlina".

      Prirodno-nau~niot muzej, od svoeto osnovawe pa se do kapitulacijata na Kralstvoto Jugoslavija, bil vo sostav na Domot na narodno zdravje vo Struga. Vedna{ po italijanskata okupacija na ovoj kraj vo 1941 godina, zgradata na Muzejot bila adaptirana vo bolnica za potrebite na okupatorskite voeni edinici, a zbirkite bile preneseni vo privatni ku}i vo gradot.

      Po osloboduvaweto na Struga i Stru{ko vo 1944 godina, dejnosta na Muzejot se obnovuva i do 1952 godina e pod neposredna gri`a na Prosvetniot otsek pri Narodniot odbor na Ohridska okolija. Od 1952 godina, nego go finansira Sobranieto na Op{tinata Struga, kako samostojna buxetska ustanova.

      Muzejot se vrednuva me|u retkite institucii od ovoj profil vo zemjata. Vo 1968 godina, vo zoolo{ko-botani~kiot oddel se registrirani 7.820 insekti, 79 mekoteli (pol`avi i {kolki), 301 razni bez'rbetnici, 75 ribi, 37 vodozemci, 34 vleka~i, 990 ptici i 45 cica~i, sredeni vo zoobotani~ki i drugi zbirki. Muzejot raspolaga i so istorisko-arheolo{ki-etnografski materijal, pomesten vo poseben oddel: 4.000 razni arheolo{ki iskopki (kameni i koskeni orudija, keramika i ukrasni predmeti), nosii, fotografii i filmovi, numizmati~ka zbirka, kako i likovna izlo`ba na 38 platna.

      Aktivnosta na muzejot e mo{ne raznovidna. So akcionata programa za 1967 godina, prodol`eno e so nabquduvaweto na migracijata na ezerskata, polskata i planinskata ornitofauna na stru{koto i ohridskoto podra~je. Pritoa e uloven eden ubav primerok pelikan i pove}e drugi ptici. So terenskoto nabquduvawe, zabele`ano e deka vo tekot na zimskite meseci nad Ezeroto ima golemi jata sibirski patki i nurka~i, a vo letniot period vo poleto golem broj prlici i stra~iwa.

      So pro{iruvaweto na brojot na zbirkite, se nalo`i potreba od formirawe posebni oddeli za odredeni grupi eksponati. Poradi toa vo 1962 godina pri Muzejot se otvorija slednive oddeli:

- Zoolo{ko-botani~ki, so 8.972 primeroci. Nego vo 1962 godina go posetija 16.451 posetiteli od porane{na Jugoslavija i od drugi zemji. Vo 1968 godina brojot na eksponati se zgolemi na 9.381. Vo taa godina Oddelot go posetija 17.724 lica.

- Istorisko-arheolo{kiot oddel vo 1962 godina se kompletira so arheolo{ka, numizmati~ka i etnografska zbirka: vkupno 2.576 primeroci. Go posetija nad 5.400 lica.

      Izlo`bite {to gi organizira Muzejot predizvikuvaat golem interes kaj gra|anite. Taka, retrospektivnata izlo`ba na stru{kiot akademski slikar Vangel Koxoman vo letoto 1961 godina ja posetija 7.750 stru`ani. Celokupnata kolekcija "Stara Struga" od ovoj na{ poznat umetnik se nao|a vo Muzejot. Od mnogubrojnite izlo`bi {to se otvorija vo narednite godini, }e gi odbele`ime: "Struga nekoga{ i denes niz platna i fotografii" i "Srednovekovnoto slikarstvo vo Makedonija", prika`ani vo 1964 godina, so 8.627 posetiteli.

Ilija Kalanoski i      
Trajan Partaloski