Vo ovaa smisla ni se ~ini deka izvesna analogija mo`e da se povle~e samo so Marko Cepenkov, toj nenadminat naroden raska`uva~ koj umeel vrz osnova na ~uenoto i videnoto da dograduva eden nedofatliv sopstven svet, ne prekinuvaj}i gi, pri toa, ni najmalku spojkite so `ivotot i so svoeto vreme, so onaa so vekovi naplastuvana sklonost da se odgleduva ubaviot naroden zbor {to doa|al do izraz vo preraska`uvaweto na pre`ivuvawata i narodnite prikazni.

      Navistina Risto Krle u{te vo po~etokot ja izbra dijalo{kata forma na raska`uvawe, no taa e tokmu onaa najrudimentarna i najpogodna forma za {to poneposredno prenesuvawe na nastanite ili slu~kite {to go vozbudile idniot tvorec, koj duri i skri{um od sebesi gi vpiva nivnite impulsi za, koga tie }e prete`nat so neverojatna silina, da se izlijat na hartija, sprotivstavuvaj}i im se na nekoi najelementarni normi.

      Vo svojata "Avtobiografija" Risto Krle sosem iskreno raska`uva kako do{ol na ideja toj iako "fizi~ki rabotnik da prodava pamet". Nego go potresol eden tragi~en slu~aj - ubistvoto na edinstveniot sin koj po dolgi godini se vratil od pe~alba doma. Ne prepoznavaj}i go, negovite roditeli podmameni od mo`nosta za lesno zbogatuvawe }e go ubijat, a potoa koga }e doznaat {to storile, majkata }e ja udri kapka, a tatkoto }e se samoubie. Vakvite slu~ai, iako drasti~ni, ne bile osameni i kaj nas, a i vo mnogu drugi zemji {to `iveele vo sli~ni uslovi. Krle uka`uva deka skaznata za ovaa potresna slu~ka ja slu{nal od nekoj selanec vo Podgradec, kade toj izvesno vreme rabotel kako konduraxija. Selanecot do{ol vo du}anot na negoviot majstor da pobara ~evli za ubienite. Nie od svoja strana bi dodale deka ne samo ovaa slu~ka, tuku i ovoj motiv e prili~no ~est vo literaturite na drugite narodi. No, ako pooddelnite avtori kon nego pristapuvale so neophodniot rafinitet, potenciraj}i ja opa~inata i niskite instinkti na ~ovekot, na{iot dramaturg na prv pogled se ~ini deka nemal poinakvi pretenzii osven, progonuvan od potresnosta na ovaa neizmislena `ivotna drama, da go opi{e slu~ajot, da si go isproba talentot, kako {to veli toj, da se otstrami pred `ena si, pred koja ne edna{ se falel deka }e go opi{e ova po malku neverojatno ubistvo.

      Celi edinaeset godini, ni soop{tuva toj, go progonuvala ovaa misla. I ne edna{ se obiduval rakata {to be{e nau~ena da dr`i samo ~ekan da ja prinudi da go prifati peroto, da zapo~ne so sovladuvaweto na eden nov zanaet za koj Krle re~isi voop{to ne be{e podgotven. Negov edinstven poblizok kontakt so novata profesija se nastapuvawata na scenata na kulturno-umetni~koto dru{tvo "Crn Drim" od Struga vo ~ija dejnost Krle u~estvuva prili~no aktivno, osobeno vo periodot pome|u 1920 i 1924 godina. I toa e se. A toa e premalku da se zdobijat neophodnite znaewa, da se vleze vo problematikata na dramaturgijata, da se zapoznaat nejzinite tajni i mo`nosti. No toa be{e dovolno da se po~uvstvuva naklonost kon ovoj literaturen rod, da se vre`e vo sebe ambicijata deka edna{ koga za toa }e dojde vreme pasioniraniot qubitel na teatarskata umetnost }e se pretvori vo aktiven nejzin ~initel.

      Taka i se slu~i. Po pove}e obidi, Krle re~isi odedna{ go so~inuva svojot prv dramski tekst "Parite se otepuva~ka", iako mnogu pati pred toa se obiduval dramski da go vozobli~i si`eto na piesata podocna poznata kako "Milioni ma~enici".

      Tokmu vo periodot koga Krle iscelo se predava na dramskata literatura, doa|a i izvedbata na pove}e dramski dela od Makedonci i na makedonski jazik. Nastojuvaj}i da se dobli`i do po{irokite makedonski masi koi dotoga{ bile ramnodu{ni za dejnosta na toga{niot skopski teatar, negoviot upravnik Velimir @ivoinovi} - Masuka }e se obide da isfrli na scenata piesi {to }e bidat bliski do narodniot bit i mentalitet. Toa }e naide na mo{ne golem odyiv {irum Makedonija, a }e pottikne i mnogumina dotoga{ nepoznati avtori da gi isprobaat svoite sili kako opi{uva~i na narodniot `ivot. Iako vo svojata dosega samo delumno objavena "Avtobiografija" Krle mnogu malku zboruva za ovoj moment, samo po sebe e razbirlivo deka i toj moral da bide pottiknat od se po~estoto izveduvawe na teatarski dela od negovite dotoga{ re~isi anonimni kolegi. Ako ni{to drugo, ve}e postoele kolku-tolku realni mo`nosti delata {to so tolku trud i napor se ra|aa da ja do`iveat svojata scenska realizacija, da bide proverena nivnata `ivotvornost vo dopir so gleda~it, zatoa {to dramskoto delo najcelosno egzistira pred se na scenata.

      Samiot Krle, koj vo 1937 godina ja zavr{il dramata "Parite se otepuva~ka", ne ~ekal mnogu na ovaa {ansa. Brgu po objavuvaweto na vesta deka eden stru{ki konduraxija napi{al drama od narodniot `ivot {to za "Politika" ja isprati Petar ^akar, dolgogodi{en kalfa kaj Risto Krle i dopisnik na ovoj vesnik od Struga, skopskiot teatar se zainteresira za dramskiot prvenec na Krle. Velimir @ivoinovi}, lektorot Slobodan Jovanovi} i re`iserot Josif Srdanovi}, koi na nekoj na~in ve}e se bea specijalizirale za postavuvawe makedonski tekstovi, bez pogolem napor ja otkrija talentiranosta na stru{kiot ~evlar, taka {to vo dekemvri 1938 godina Krle ve}e im se pretstavi na skopskite gleda~i so svojata drama. No, na sugestija na @ivoinovi}, ne{to pred toa Krle mora{e da go smeni krajot na dramata. Namesto da bide ubien sinot pe~albar od strana na negovite roditeli, ubistvoto be{e navesteno samo kako namera. Zboruvaj}i mo{ne pofalno za Risto Krle, Velimir @ivoinovi} vo svoite spomeni, pome|u drugoto, detalno ja opi{uva i intervencijata na oficijalnata vlast koja sakala da go zabrani negoviot dramski prvenec so motivacija deka pretstavuva opasnost za srpstvoto. Krle, pak, svedo~i i za netrpelivost kaj del od doma{nata sredina i toa najmnogu poradi mo`nosta da dobie vpe~atok deka Makedonecot e gotov da ubie za pari, odnosno deka so toa se ocrnuva na{iot narod. Me|utoa, ni ednite ni drugite zabele{ki nemaa ni[to op{to so eden potemelen pristap kon samoto delo koe be{e inspirirano od konkreten nastan i koe pred se ja isfrli vo preden plan nesekojdnevnata nadarenost na idniot dramaturg, ~ija smisla za nenametlivo vodewe na dramskoto dejstvie i sozdavaweto na potrebniot psiholo{ki naboj i atmosfera be{e pove}e od vidlivo.

      Taka, dotoga{niot nepoznat stru{ki ~evlar, re~isi neo~ekuvano se priklu~i kon ve}e poznatite toga{ni na{i dramaturzi Anton Panov i Vasil Iqoski, ~ii zaslugi se retko zna~ajni, ne samo kako vtemeluva~i na sovremenata makedonska dramaturgija, tuku i na po{irok nacionalen plan. Mnogubrojnite pisma {to Risto Krle gi dobil i pred izveduvaweto na "Parite se otepuva~ka", a osobeno po nivnoto prika`uvawe, re~ito svedo~at za se pogolemiot interes na na{iot narod za sozdavawe na sopstvena literatura.

      Eve {to na Risto Krle, pome|u drugoto, mu pi{uvaa makedonskite studenti od Zagreb:

      "Golemo odu{evuvawe predizvika kaj site na{i studenti i intelektualci vesta na "Politika" deka eden na{ ~ovek bez nieden klas gimnazija, no zatoa na~itan, napi{al drama koja go obrabotuva na{iot `ivot. So svoeto prvo delo, koe nema da bide i posledno, vie se vbrojuvate vo plejadata na na{ite idni kni`ovnici...Pojavata na "Pe~albari" i sega na va{ite "Parite se otepuva~ka" jasno poka`uva kako treba da se pi{uva i kakvi motivi treba da obrabotuvaat na{ite kni`evni dela..."

      Uspehot {to Krle go postigna so "Parite se otepuva~ka" }e bide ne samo potvrden tuku i nadminat i so negoviot sleden tekst. Toa e "Antica" koja be{e izvedena vo po~etokot na 1940 godina. Genezata na ovaa drama, koja ni najmalku ne e samo dramski voobli~ena qubovna skazna, e sli~na na negoviot dramski prvenec. Odnovo e vo pra{awe inspirirawe od neposredniot naroden `ivot. No i ovde kako i vo "Parite se otepuva~ka" sosem nenametlivo Krle }e isfrli eden seriozen problem za na{ite uslovi: pogr~uvaweto na del od na{ite ~orbaxii zad koe se krie ambicijata za vlast i lesno zbogatuvawe. I, kako {to vo "Parite se otepuva~ka" Krle ja poka`a opa~inata na al~nosta za pari, vo "Antica" toj ja naslika prevrtlivosta i beskrupuloznosta na onie koi se odroduvaa i stanuvaa polo{i duri i od vistinskite porobuva~i. Toa istoto go ismejuva{e i Sterija Popovi}, kako i mnogumina drugi pisateli vo sosednite literaturi na na{ata, za koi Krle mnogu malku znae{e, no zad koi, nezavisno od negovata samoniknatost i isklu~iva svrtenost kon rodniot kraj, negovite dela voop{to ne zaostanuvaat.

      Slednoto popoznato delo na Risto Krle e piesata "Milioni ma~enici". Taa be{e izvedena pri krajot na istata 1940 godina. Nejziniot motiv, kako {to ve}e vidovme, pove}e godini go preokupira{e Krle i toj ne edna{ se obiduval da go realizira, nezavisno od delikatnosta na materijata {to ja obrabotuva ovoj tekst. Pisatelot samouk, koj tolku uspe{no ponira{e vo realnosta {to go opkru`uva, ne mo`e{e da ne gi anga`ira gleda~ite so eden od najaktuelnite problemi na svoeto vreme: prodiraweto na stranskiot kapital i izumiraweto na zanaetite od koi `ivee{e golem del od naselenieto vo Makedonija. Vo konkretniot slu~aj, prodiraweto na "Bata" vo porane{na predvoena Jugoslavija, koj vo toga{nite uslovi be{e supermoderniziran koncern za proizvodstvo za ~evli i sli~ni proizvodi, gi prisili doma{nite ~evlari da gi zatvorat du}anite. Ovaa nelojalna konkurencija na svoj grb ja po~uvstvuva i avtorot na "Milioni ma~enici". Zatoa so neskriena gor~ina toj se obide da go opi{e propa|aweto na sopstveniot zanaet, kako i bezizleznosta vo koja se najdoa brojnite negovi kolegi koi re~isi preku no} ostanaa bez mu{terii, bez minimalna zarabotuva~ka. Po pove}e prepravki {to se nametnaa kako neophodni za da bide odobreno prika`uvaweto na ovaa piesa, taa na kraj se pojavi pred gleda~ite, za u{te edna{ da gi uveri deka vo liceto na stru{kiot konduraxija makedonskata literatura se zdobi so pisatel koj ne bara samo inspiracija vo narodniot folklor, tuku `ivo gi sledi i pulsaciite na sovremenosta, zaedno so site nejzini opa~ini.

      Po osloboduvaweto Krle napi{a u{te dve drami i nekolku raskazi. Piesata "Grof Milivoj" ne vra}a vo vremeto na srpskoto vladeewe vo Makedonija ~ij neposreden svedok be{e samiot avtor, rasvetluvaj}i ja korumpiranosta na vladea~kiot re`im. "Golem den" zadira vo denovite na osloboduvaweto i vo nea, pokraj entuzijazmot svojstven za ovoj period, doa|a do izraz i crnobeloto slikawe kako navika koja dlaboko se be{e vre`ala vo na{ata literatura.

      Risto Krle e roden vo 1900 godina vo Struga vo semejstvo na konduraxija. Negovoto {koluvawe bilo kratkotrajno so ~esti prekini. Do prvata Balkanska vojna toj zavr{il osnovno obrazovanie i prva godina sredno obrazovanie. Za vreme na Bugarskata okupacija toj zavr{il u{te edna godina sredno obrazovanie. Za `al, po smrtta na negoviot tatko prekinal so {koluvaweto i po~nal da raboti od mladi godini, nasleduvaj}i go zanaetot na tatko si. Pome|u dvete svetski vojni rabotel vo kratki periodi vo Skopje i vo Belgrad. Po vtorata svetska vojna toj povtorno rabotel vo Skopje prvo izvesno vreme kako slu`benik vo Ministerstvoto za Obrazovanie, a dolgi godini potoa se do negovoto penzionirawe, vo Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija (DPM), kade {to bil i ~len. Po~inal na vozrast od 75 godini vo Skopje vo 1975 godina.