Kulturno-umetni~kata istorija na gradot na Miladinovci i na negovata po{iroka okolina, iako vo sebe gi sodr`i site najbitni belezi na na{iot op{t nacionalen, prosveten i kulturno-umetni~ki razvitok, sepak znae za nekoi posebnosti. Prviot neodminliv moment vo ovaa smisla e faktot deka zracite na makedonskata prerodba najsilno problesnaa tokmu vo ovoj region. Po silata na eden nedofatliv, a sepak prisuten impuls, tragite {to zad sebe gi ostavi Kliment Ohridski, po dolgovekoven prekin o`iveaja pak na istoto mesto, na bregovite na Ezeroto, iako sega predvodni~kata uloga ja prezede Struga. Taka, vo edna edinstvena celina se povrza monumentalnoto prosvetitelsko delo na Kliment so deloto na Miladinovci, koi, pome|u drugoto, potpiraj}i se i na tradicijata, najdoa sili da odigraat presudna uloga vo nacionalnoto osoznavawe na na{iot narod.

      Dvajcata smeli stru`ani prvi ja navestija zorata na makedonskata prerodba koja, iako se ra|a{e vo mo{ne te{ki i komplicirani uslovi, sepak be{e vo sostojba da gi nadvladee re~isi postojano prisutnite crni oblaci na makedonskiot horizont. Nivnite neposredni ili podale~ni naslednici, nezavisno od brojnite zabludi i podmetnuvawa, ako ni{to drugo, ve}e mo`ea da se pou~at koj pat vo nepregledniot lavirint niz koj mora{e da se probiva na{iot narod, vodi kon izlezot.

      Postojat podatoci deka Zbornikot na narodni pesni {to go sostavija dvajcata stru`ani dolgi godini po red se raznesuval od raka na raka i deka se ~uval pove}e duri i od najskapata dragocenost. “Toa be{e kniga koja be{e po~etok na po~etocite za site na{i poeti, od Konstantin Miladinov, pa preku Racin, do dene{nite” – veli Dimitar Mitrev vo svojot predgovor kon makedonskoto izdanie na ovoj Zbornik.

      Ne pomalku e zna~aen i skromniot, pa bi rekle i srame`liviot obid na Konstantin Miladinov i samiot da se oglasi kako poet, iako negovata bliskost do narodnoto tvore{tvo e pove}e od evidentna. Samo blagodarenie na negoviot nesomnen talent i na negovata neraskinliva povrzanost so rodnata grutka, toj mo`e{e da go nadvi{i narodniot pevec, sozdavaj}i retko pro~uvstveni stihovi i toa na po~etokot na na{ata prerodba. Zatoa Konstantin Miladinov deneska so pravo go smetame kako rodona~alnik na na{ata ponova literature, a prerodbenskata dejnost na dvajcata Miladinovci kako podloga vrz koja po~iva na{iot dene{en nacionalen kulturen raste`. A toa samo po sebe zna~i deka deloto na Miladinovci odamna gi nadrasnalo svoite regionalni ramki, iako toa mnogu tesno be{e povrzano tokmu so nivniot roden kraj, so negoviot bit i jazik. Zatoa ni se ~ini deka ne e te{ko da se pretpostavi zgolemeniot intenzitet na negovoto vlijanie pred se vo sredinata vo koja izrasnaa i vo koja dejstvuvaa tie.

      Soo~eni so plejada poznati ili sosema nepoznati tvorci {to poteknuvaat od Struga ili Stru{ko, nie ne sme vo sostojba a da ne ja podvle~eme tokmu ovaa vrska, koja, ni se ~ini, se provlekuva se do na{ite dni. Kon ova ne naveduvaat nekoi specifi~ni afiniteti na ovie avtori, a pred se posebno izrazenata qubov kon rodniot govor. Najkarakteristi~en slu~aj vo ovaa smisla e tvore{tvoto na Vojdan ^ernodrinski koj, iako kako emigrant vo Bugarija mnogu dobro go poznaval bugarskiot literaturen jazik, se dodeka za toa postoeja najminimalni uslovi, pi{uva{e na svojot dijalekt i za svoite sonarodnici, nebare be{e ubeden deka tokmu negovoto delo edinstveno }e mo`at da go ocenat i prifatat tokmu tie.

      Iako objektivnata istorisko-politi~ka situacija ne dozvoluva{e nekoe poizrazito zaemno vlijanie ili nadgraduvawe, miladinovskata tradicija dojde do izraz i vo tvore{tvoto na Risto Krle, koj vo periodot pome|u dvete svetski vojni isto taka mu ostana veren na rodniot govor, a deneska, iako vo sosema razli~ni uslovi, sli~ni afiniteti projavuvaat i mnogu drugi pomladi avtori. No sepak imame vpe~atok deka deneska najgolem dostrel vo ovoj pogled postigna pred se tvore{tvoto na Vlado Maleski. Toa vo bukvalnata smisla na ovoj zbor e obrazec kolku `ivotvornost pa i suptilnost mo`e da akumulira individualniot tvore~ki izraz ako se napojuva od nepresu{livite dlabo~ini na narodniot govor.

      Isklu~ok od ovaa nesekojdnevna pa duri i pasionirana privrzanost kon rodniot zbor i negovoto modulirawe, najverojatno pretstavuva samo drimkolecot An|elko Krsti} koj, iako se prikloni kon srpskiot literaturen jazik, sepak dokraj mu ostana blizok na narodniot `ivot, na svojot roden kraj.

      A seto toa nedvosmisleno svedo~i deka miladinovskata zaqubenost vo maj~iniot jazik opstojuvala i pokraj neizmernite te{kotii i toa vo eden prili~no dolg i mo{ne sudbonosen vremenski period, emaniraj}i go svojot blagoroden povev vo ~asovite na brojni isku{enija i neretki porazi, bidej}i ona {to za drugite narodi pretstavuvalo neotu|ivo pravo, za makedonskiot narod be{e samo dolgovekoven kopne` i son.

      Se razbira, Miladinovci vo ekot na razgorenata borba protiv grcizmot, ne mo`ea ni da pretpostavat deka nivniot narod isto tolku podmolno i uporno }e bide prisvojuvan i odnaroduvan i od negovite ednorodni slovenski bra}a, kon koi Miladinovci ~uvstvuvaa neskrieni simpatii i od koi o~ekuvaa poddr{ka i pomo{. Kako u~itel vo Prilep, Dimitar Miladinov }e se zalo`i da se vovede vo upotreba `iviot naroden jazik, no i srpskiot namesto staroslovenskiot i toa pred se kako jazik koj zad sebe ve}e imal i soodvetna literaturna reputacija. Na Dimitar Miladinov voop{to ne mu pre~i da se slu`i i so bugarski u~ebnici koi gi nara~uval od Carigrad, nitu se stesnuval od nesomnenata bliskost pome|u bugarskite i makedonskite govori i toa vo fazata koga i samite bugarski govori, tokmu kako i makedonskite, bile se u{te daleku od poizjasneti i pocvrsti literaturni normi. Zaedni~ka i obedinuva~ka platforma vo sprotivstavuvaweto na grcizmot be{e faktot deka se raboti za slovenski narodi i slovenski jazici. Vo nivnata ednorodnost i zaemna povrzanost Miladinovci gledaa zaloga za zaedni~ki prosperitet, a ne povod za me|usebni presmetki i bratoubistva. Za Miladinovci izlezna to~ka be{e Struga, koja duri ja poistovetuvaa i so ote~estvo, i `iviot naroden govor, onoj {to ti go znaeja, onoj na koj pi{uvaa i {to go narekuvaa “slovensko-pelazgi~ki jazik, eden od najdrevnite i najbogatite jazici”. Na toj jazik Konstantin ja ispea i svojata poezija vrz koja vo ponovo vreme, preku Racin i tvorcite {to sozdavaa pome|u dvete vojni, najneposredno se nadovrza i na{ata sovremena poezija.