Vasili~ari na gosti

      Vev~anskiot karneval, star pove}e od 1.400 godini e interesen spoj me|u paganskoto i sovremenoto. Se oddr`uva na 13 i 14 januari (vo o~i i na prviot den od novata godina, spored stariot kalendar). Glavni karakteristiki na karnevalot se: arhai~nosta, tainstvenosta i improvizacijata. Po svoite specifi~ni osobini se razlikuva od site drugi karnevali vo svetot. Mestoto na karnevalskoto slu~uvawe e celoto Vev~ani, koe, za vreme na negovoto oddr`uvawe se pretvora vo svoeviden teatar bez granici kade {to sekoja ku}a, ulica e scena kade maskiranite gi izveduvaat svoite igri kako vistinski akteri.

      Postojat tri tradicionalni maski: zet i nevesta, Glupaviot Avgust i muzi~ari. Ostanatite maski vo su{tina se pomali ili pogolemi karnevalski grupi, koi so kostumite, gestovite i dvi`ewata obi~no gi ismevaat i `igosuvaat pojavite i li~nostite od op{testveniot `ivot. Osobeno e karakteristi~na ulogata na Glupaviot Avgust. Ovaa maska obi~no ja nosat mladi lu|e, polni so energija, a koi so publikata komuniciraat so nevoobi~aeni dvi`ewa i gestovi, no i so karakteristi~en vrisok.

      Za vremetraeweto na karnevalot, maskiranite ja imaat seta sloboda i "zanes" vo "postavuvaweto na svetot naopaku", sloboda vo koja do izraz doa|a kreativnosta na duhot, smislata za improvizacija, kritika i ironizirawe. Slu`beno, vo karnevalot ne u~estvuvaat `eni. Tie, sepak se maskiraat no na krajot ne gi simnuvaat maskite kako ostanatite.

      Vo 1993 godina Vev~anskiot karneval, odnosno Vev~ani stanuva ~len na Svetskata asocijacija na karnevalski gradovi vo koja Vev~ani, na golemo negoduvawe na Grcija ja vnese Republika Makedonija pod svoeto ustavno ime. Vedna{ potoa se o`ivotvoruva inicijativata na Vev~ani za nacionalna karnevalska asocijacija vo koja vleguvaat i Strumica, Prilep i drugi mesta kade se nastojuva da se o`ivee karnevalskata tradicija. Prv pretsedatel na Makedonskata karnevalska asocijacija be{e sega{iot gradona~alnik na Vev~ani - Vasil Radinoski. Vev~anskiot karneval nabrzo potoa, preku svoite pretstavnici i karnevalski grupi se pretstavuva i na drugi mesta vo svetot, no i vo Vev~ani se pretstavuvaat karnevalski grupi od drugi zemji.

      Karnevalot vo Vev~ani, be{e povod vo 1996 godina, na mestoto na nastanot da se odr`i seminarot na tema "Obi~ai pod maski", so u~estvo na doma{ni i stranski etnolozi od pove}e evropski zemji, koi od karnevalot na javnosta i gi izdvoija osnovnite karakteristiki: tradicionalnite maski, pojavata na likovi od op{testveniot `ivot, no i elementite koi go so~inuvaat prvobitniot sloj na obi~ajot. Se razbira, tie dadoa i svoe viduvawe i za novinite inkorporirani vo tradicionalniot obi~aj. Na vev~anskiot karneval, svoeviden "Teatar bez yidi{ta", ne mu se slu~ilo da ja odlo`i pretstavata. Toj od godina vo godina se pove}e i pove}e go predizvikuva interesot na javnosta, kako vo zemjata taka i vo svetot.

Vev~anski pekari

Vojna

      Pokraj samite akteri vo negovata afirmacija u~estvuvaat brojni novinarski ekipi, snimateli i fotoreporteri. Na po~etokot na osumdesetite godini Vev~ani go poseti francuskiot etnolog i fotoreporter @an Mari - Stenlen, koj vo 1984 godina vo pariski "Bobur" no i vo drugi kulturni centri vo Evropa na kulturnata javnost i ponudi reporta`a od Vev~ani, vo koja toj so ~uvstvo na umetnik gi ovekove~i karnevalskite nastani vo Vev~ani. Maskite i seansite toj gi ima snimeno spontano i so golema ve{tina, ponuduvaj}i mu na svetot dokument za vev~anskata posebnost, vo koja modelite egzistiraat vo sovr{enata ednostavnost na vev~anskite eksterieri. Nekolku fotografii na originalni maski od vev~anskiot karneval, od ovoj avtor, najdoa svoe mesto i vo golemata enciklopedija na evropskite karnevali, publikuvana vo Pariz 1986 godina.

      Za vremetraeweto na karnevalot vev~anci od celiot svet se pribiraat doma za da u~estvuvaat vo edinstvenata "pretstava" obilno zaliena so crveno vino,vo koja ima mesto i za sekoj dobronamernik so karnevalski duh.